12.8.2009 smo sli ponovno na goro, in sicer v enem zamahu iz baze (4500 m) do nasega T2 (6100 m), nato nasednji dan na T3 (6800 m) in nato 14.8. proti vrhu, ki smo ga dosegli ob 15.30. Se isti dan smo sestopili, pospravili oba nasa tabora (T3 in T2) ter bili ob 22. uri na vecerji v bazi. Tomaz je spust v celoti opravil na smuckah, ceprav so bile razmere za smucanje ze precej na meji moznega. Zaradi toplega vremena so se mocno odprle razpoke, prav tako je bilo veliko ledenih odsekov, tako, da je zadevo res mojstrsko odpeljal! Hkrati je bil to njegov prvi sedemtisocak, ki pa ga je opravil brez vecjih tezav in mu moram se posebej cestitati, tudi takole *javno* :))) Naj poudarim, da smo celotno *akcijo* na gori izpeljali sami - brez pomoci visinskih nosacev, oslov itd., delovali smo res zelo usklajeno in nasploh je prvi del odrave minil v enkratnem vzdusju zahvaljujoc vsem - Mojci, Tomazu in Shujaatu, ki nam je delal mojstrske obroke in skrbel za bazo! Koncno je bila po dolgih letih to odrava, ki sledi mojim prepricanjem, kako pristopati na najvisje vrhove nasega planeta in kako na jih pustiti 0 ali cimmanj nasih sledi...
Sedaj sledi drugi del - smo v Gilgitu (Pakistan) in se odpravljamo proti Rakaposiju. Tomaz gre cez dober teden dni domov, z Mojco pa naju caka resna preizkusnja na JZ grebenu ene najlepsih gora na svetu.
Srecno vsem,
Irena

Po dolgem casu spet nekaj novic od nas. Pot na Kitajsko preko Pakistana je minila brez vecjih tezav, Pakistan je povsem miren, seveda pa ni skoraj nobenih turistov, kar mu daje se vecji car... Kitajska provinca Sinkiang je povsem odrezana od sveta, telefoni delujejo zgolj na lokalni ravni, interneta ni, mozna je edino povezava preko satelitskih telefonov; politicne razmere med Ujguri in Kitajci so res zelo napete. Na sreco se tega ne cuti v baznem taboru in na gori, tako, da tam vse poteka po ustaljenih tirnicah. Bazni tabor pod Muztagh Atto je bil precej obljuden, vse odrave, razen nase, pa so prisle bodisi preko Kirgizistana ali pa neposredno na Kitajsko. Gore smo se lotili dan po prihodu v bazo, vecinoma pa nas je spremljalo lepo vreme. Aklimatizacijo smo opravili na 6100 m, malce pod obicajnim taborom 2, nato smo se vrnili v bazo in v drugem vzponu racunali na poskus na vrh. Dobro nam je slo vse do 7300 m, kjer smo morali zaradi poslabsanja vremena pristop na vrh opustiti. Odlocili smo se, da sestopimo vse do baze in po dnevu pocitka poskusimo se enkrat.

Vsi smo se srečno vrnili domov - eni v obljubljeno deželo, dve na sončno stran Alp, ki pa je zadnje dni vremensko zelo primerljiva z letošnjim avgustom.
Hvala vsem za spodbude in tolaženje ... izkazalo se je, da najbolje pomagajo novi načrti - odprava 2009 je tako že trdno zastavljena!

več